Kranjska Gora

Imena ni dobila po naklučju, bi rekel po površnem opazovanju v dobrih dveh dneh, kar sem jih preživel tam čez vikend. Seveda so moja opažanja subjektivna, temelječa na konzumaciji določenih substanc. Razlika med Kranjem in Kranjsko Goro je bila v tem, da smo bili tam na smučišču (več ali manj), tukaj smo pa pač kjerkoli v mestu. Ta del je bil meni zelo všeč.

Drugi, manj všečen del vikenda je bil sam dom, kjer smo bili nastanjeni. Proti legi nimam nič, bila je naravnost skoraj izvrstna, je pa zato ostalo bolj tako-tako. Hrana me je spominjala na čase vrtca (prevedeno: le izjemoma je bila dobra), postelje pravtako (zaradi velikosti, da ne govorim o povštrih), pravila pravtako (brez alkohola, copati, tišina dovolj zgodaj), ampak ta smo uspeli učinkovito kršit itd. Upravnik je sploh zgodba zase.
K sreči nam je uspelo z malo iznajdljivosti odpreti vrata na požarno stopnišče, kar nam je kasneje omogočalo uživanje v tobaku in ostalih kadljivih zadevah tudi po tem, ko so se vrata doma uradno zaprla in zaklenila.

Kaj čem še povedat? Ah, seveda, s Tomažem Šalamunom in njegovo poezijo se je navdušilo kar nekaj sošolcev, ki so v nadrealnih stanjih okusili slast njegovega poigravanja z jezikom.

LP, Sid spet iz Džungarije